Mednarodni dan prevajalcev / International Translation Day

Na zadnji septembrski dan obeležujemo mednarodni dan prevajalcev, ki je posvečen vsem prevajalcem ter spominu na svetega Hieronima, ustvarjalca Vulgate – prevoda Svetega pisma v latinščino. Ob tej priložnosti čestitamo prevajalcem za požrtvovalno delo.

The last day of September marks the International Translation Day. Dedicated to all translators and their work, it is also the day dedicated to Saint Jerome, author of the first translation of the Bible into Latin – the Vulgate. On this occasion, we would like to congratulate translators for their good work and wish them plenty of success and creative energy in the future as well.

https://postimg.org/image/8aczj1k15/

The European Language Day

Today is the European Language Day; we salute everyone working in the language industry and thank you for your contributions to the society.

Evropski dan jezikov

Danes praznujemo Evropski dan jezikov. Vsem, ki se kakorkoli ukvarjate z jeziki, želimo še naprej veliko uspehov pri vaših prizadevanjih v dobrobit cele družbe.

How did languages develop?

One does not need to dig deep into the past to understand how special can a language be. Let us have a look at the etymology and the source of the Slovenian word “Nemec” (meaning “a German”), which the Slavs used in the past to describe the Germanic nation. According to some theories, the Slavs would call Germanic peoples by this denomination because they were unable to communicate with them due to the language barrier. For them, the Germanic tribes were “mute” – in Slovenian, “nem” is the word for someone who does not speak. While history books offer many more similar examples, we focused more on the origin of languages, so we looked for answers to some of the most frequently asked questions in this field.

How did the language develop?

All social animals, from bees to whales and monkeys, communicate among each other. However, humans were the only ones who have developed a language that is far more than mere sequels of previously structured signals. Today, it is impossible to construe how exactly did the language evolve, but it is generally considered that a language could not have just “sprung up” but has rather developed from earlier sub-linguistic systems. Millions of years ago, our ancestors must have already communicated with each other, albeit with much more limited vocabulary and simpler grammar rules than the ones we have today.

How old is the language?

This question is a continuing source of many a heated discussion among linguists. There is a common consensus established that the humans developed the complete linguistic skills around 100,000 BC. This was also the time when a modern human emerged, who had a fully developed skull and the vocal tract, which shows that people at that time were able to produce sounds required by modern languages.

What is the oldest form of written language?

With regard to the world’s oldest written language, the answer to this question is definitely the Sumerian as well as the language of the ancient Egypt, as both have developed written encrypting systems based on pictograms and hieroglyphs respectively, which emerged as early as 3200 BC.

Which is the oldest spoken language?

Around 3200 BC, many spoken languages existed besides the written ones. However, they did not survive since they were not recorded in writing. Today, the Basque language is considered to be the oldest European tongue and is also categorised among the oldest languages in the world, besides Farsi, Hebrew, Hindu and some other languages.

Which is the oldest written form of language that is still in use today?

The Sumerian pictograms and Egyptian hieroglyphs are long extinct. Today, the Chinese and Greek are considered the oldest written languages still in use as there is evidence to support the theory that they both emerged around 1500 BC.

What about the Slovenian language?

Slovenian is a South Slavic language and one of the rare Indo-European languages that has preserved the dual. Today, the language uses the Latin script, more specifically a Slovenian version of Gaj’s Latin alphabet. The Slovene language is spoken by 2,500,000 people, the majority of whom live in Slovenia. The Friesing manuscripts dating back to around 1000 AD are the oldest preserved written documents in Slovenian, showing the characteristics of this language. Primož Trubar is considered the consolidator of the Slovene language, having written the first two books in Slovenian around the year 1550, i.e. the Cathecismus and Abecedarium.

Kako je nastal jezik?

Ni se nam treba ozreti daleč, da bi doumeli, kako poseben je v resnici jezik. Poglejmo samo njegovo etimologijo in izvor besede »Nemec«, s katero so slovanski narodi svoj čas skušali poimenovati svoje zahodne sosede. Po nekaterih razlagah so Slovani Germanom nadeli ime Nemci zato, ker se z njimi niso mogli sporazumevati. Po njihovem so bili torej Nemci »nemi ljudje«. Podobnih primerov je v zgodovinskih knjigah še veliko, a tokrat nas bolj kot izvori besed zanima, kako je nastal sam jezik, zato smo poiskali odgovore na nekaj najpogostejših vprašanj o jeziku.

Kako je nastajal jezik?

Vse družabne živali se med seboj sporazumevajo, od čebel in mravelj do kitov in opic. A samo ljudje smo razvili jezik, ki je veliko več kot niz predhodno razporejenih signalov. Kako se je ta razvijal, je danes takorekoč nemogoče natančno določiti, a na splošno velja, da jezik ni mogel vznikniti kar na lepem, temveč da izhaja iz zgodnejših predjezikovnih sistemov. Tako so se naši predniki gotovo sporazumevali že pred milijoni let, vendar z ožjim besednjakom in enostavnejšimi slovničnimi pravili, kot smo jih vajeni danes.

Kako star je v resnici jezik?

Starost jezika še vedno povzroča burne razprave lingvistov. Obstaja širše prepričanje, da smo ljudje popolne jezikovne sposobnosti razvili okoli 100.000 let p. n. š. To je tudi čas, ko se pojavi moderen človek z razvito lobanjo standardne oblike in vokalnim traktom, ki je pokazal, da je bil človek takrat že sposoben ustvariti zvoke, ki jih zahtevajo moderni jeziki.

Katera je najstarejša oblika pisanega jezika?

Če govorimo o najstarejšem pisanem jeziku, sta odgovora na to vprašanje gotovo sumerščina in jezik starih Egipčanov, saj sta oba razvila pisne sisteme, zasnovane na piktogramih (osnovni gradniki slikovne pisave) oziroma hieroglifih, ki so se pojavili že 3200 let p. n. š.

Kateri je najstarejši govorjeni jezik?

Približno 3200 let p. n. š. je poleg zapisanih obstajalo tudi veliko govorjenih jezikov, ki pa žal niso imeli te sreče, da bi bili kodificirani. Tako danes velja, da je najstarejši govorjeni jezik v Evropi baskovščina.

Katera je najstarejša pisana oblika jezika, ki je še danes v uporabi?

Sumerijski in egipčanski hieroglifi so že zdavnaj izumrli. Tako sta kitajski in grški jezik obravnavana kot najstarejša jezika, ki sta še vedno v uporabi. Obstajajo dokazi, da sta se oba  pojavila okoli 1500 let p. n. š.

Kaj pa slovenščina?

Slovenščina je južnoslovanski jezik in eden redkih indoevropskih jezikov, ki je ohranil dvojino. Za zapisovanje slovenskega jezika se danes uporablja gajica, ki je različica latinične pisave. Slovenščino skupaj govori 2.500.000 govorcev, od katerih jih večina živi v Sloveniji. Najstarejši ohranjeni zapisi, ki kažejo značilnosti slovenskega jezika, so Brižinski spomeniki, ki so nastali okoli leta 1000. Začetnik slovenskega jezika je protestantski pisatelj Primož Trubar, ki je leta 1550 napisal prvi slovenski knjigi, Abecednik in Katekizem.

Translat odslej d.o.o./We are now Translat, d.o.o. (Translat, ltd.)

Z velikim veseljem vam sporočamo, da smo v Translatu obrnili nov list in spremenili ime in status podjetja, ki se zdaj glasi Translat, prevajanje in storitve, d.o.o. Čeprav gre zgolj za spremembo naziva podjetja, to razumemo kot dokaz uspešne zgodbe, ki jo pišemo skupaj z vami. V zadnjih nekaj letih smo postali člani prevajalskih združenj ELIA in EUATC, pridobili smo nove partnerje v zahodni in vzhodni Evropi, nadgradili storitve ter delovne procese, se preselili v nove prostore in za povrhu oblikovali novo in še močnejšo ekipo prevajalcev. Verjamemo, da se bo vse to odražalo tudi v našem nadaljnjem delu.

Veselimo se že sodelovanja z vami!

_______________________________________________________________________

It is our pleasure to inform you that Translat has turned a new leaf by changing the company legal status from sole proprietorship to a limited liability company, and also its name, which now reads Translat, prevajanje in storitve, d.o.o. Although a mere change in the company name, we perceive it as a proof of success story we have been writing all these years together with you. Over the last few years, we have become a member of the European Language Industry Association (ELIA) and European Union of Association of Translation Companies (EUATC), acquired new partners from West and East Europe, improved our services and working processes, moved to a new office and set up a strong team of highly qualified translators. We believe that all this will continue to reflect in our work, just as it has so far.

We look forward to our future cooperation.

Ste z Googlovim prevajalnikom zadovoljni zato, ker je dober, ali zato, ker je zastonj?

Dobrih 60 let je tega, kar so znanstveniki na univerzi v Georgetownu prvič preizkusili strojno prevajanje. Ker je tedanji Računalnik 701 uspešno prevedel več stavkov iz ruščine v angleščino, so pobudniki ideje hiteli razlagati, da bodo za prevajanje že v nekaj letih v celoti skrbeli le še stroji.

Šest desetletij pozneje se dozdeva, da smo na podobni prelomnici. Google vse bolj izpopolnjuje svoj prevajalnik in odločno tlakuje pot strojnemu prevajanju. Danes smo v njem uporabno vrednost prepoznali že vsi. Pa vendar – si upamo pomisliti, da bodo prevajalniki naše možgane kdaj tudi zares dohiteli?

Google je pred časom objavil, da se k njihovemu prevajalniku po pomoč vsak dan zateče 200 milijonov ljudi. Številka je osupljiva. Ta postane še osupljivejša, ko se začnemo pogovarjati o količini informacij, ki jih vsak dan prevede. Toda bolj kot o statistiki je smiselno razmišljati o kakovosti. Se k prevajalniku zatekamo zato, ker je dober, ali zgolj zato, ker je zastonj? Ali če vprašam drugače: bi bili za storitev Googlovega prevajalnika pripravljeni plačevati?

Vprašanje je zanimivo iz preprostega razloga. Prevajanje je namreč veliko bolj kompleksno od golega prenosa besed v tuj jezik. Gre za prenos pomena. Ljudje smo tako dobri pri prevajanju ravno zato, ker lahko razumemo kontekst sporočila, poznamo slovnična pravila, slogovne lastnosti jezika ipd. Da bi od strojev pričakovali enake zmogljivosti — in verjemite, da se ta hip s tem ukvarja veliko največjih umov na svetu — bi morali biti računalniki programirani tako, da bi zaznavali jezik v najčistejši obliki in pomenu. Iznajti bi morali stroj, ki lahko zaznava vse skrite pomene, lokalne diferenciacije in strokovno terminologijo ter razume, kaj resnično mislimo s tem, kar smo povedali. Če bi bilo prevajanje zgolj menjava besed v enem jeziku z inačicami v drugem, bi bili stroji neverjetno prevajalsko orodje. Žal pa, kot smo videli, jezik ne deluje tako.

Kako smo potemtakem sploh prišli do Googlovega prevajalnika in današnje dobe strojnega prevajanja? Preprosto – naredili smo naslednjo najboljšo stvar. Ustvarili smo stroj, ki lahko prečeše obširno bazo vseh obstoječih prevodov, ki so jih pred tem opravili ljudje. To je tudi skrivnost Googlovega prevajalnika, ki uporablja korpuse, statistično analizo in moč iskalnika, da bi lahko za želeni ukaz ponudil najboljši predlog. Ne glede na hitrost delovanja, ste glavno oviro pristopa bržčas spoznali že sami. Strojno prevajanje pozna veliko omejitev, kar pomeni, da je za učinkovito poslovno komunikacijo neuporabno. In tu smo spet pri vprašanju, ali ste z Googlovim prevajalnikom zadovoljni zato, ker je dober, ali zato, ker je brezplačen. Na vprašanje si lahko najbolje odgovorite sami.

Na slovenskem ali na Slovenskem?

Pridevnike na -ski ali -ški v slovenščini praviloma pišemo z malo začetnico, zato se tega držimo tudi pri navajanju jezikov, kot denimo slovenski jezik.

Obstajajo pa tudi tri izjeme, ko je treba besedam s končnicami na -ski, -ški pripisati veliko začetnico. Poglejmo jih:

a) Kadar stojijo na prvem mestu v povedi: Slovenski jezik je moj materni jezik.

b) Kadar stojijo na prvem mestu v večbesednih lastnih imenih: Slovenska Bistrica, Slovenska knjiga (ime založništva), Slovenska beseda (naslov knjige) …

c) Kadar gre za enobesedna lastna imena: na Slovenskem – pomen: v Sloveniji.

Pomnimo: Pridevnike, tvorjene iz zemljepisnih imen, ki se končajo na -ski in -ški, pišemo z malo začetnico.

Osvojeno znanje preverimo skozi zgled:

Poletje smo preživeli v Piranu. Dneve smo krajšali na plaži v Piranskem zalivu, ob večerih pa se sproščali v prijetnih piranskih lokalih.

1. Piran je zemljepisno ime, zato besedo pišemo z veliko.

2. Piranski zaliv – pridevnik »piranski« stoji na prvem mestu v večbesednem lastnem imenu, zato Piranski zaliv pišemo z veliko (ime zaliva).

3. Piranski lokal – pridevnik na -ski, tvorjen iz zemljepisnega imena, zato ga pišemo z malo.

Ste se tudi sami znašli v jezikovni zagati? Povprašajte nas za nasvet!

Sklanjanje imen in priimkov

Pri pisanju dopisov se lahko kaj hitro srečamo z zagatami, ki zadevajo naslavljanje oseb. A pravila, ki jih določa Slovenski pravopis, niso tako zahtevna, da si jih ne bi mogli zapomniti.

Slovenski pravopis veli

1. Pri moških imenih sklanjamo ime in priimek: Ivan Cankar − Ivana Cankarja.
2. Žensko ime sklanjamo, priimka pa načeloma ne: Milena Zupančič − Milene Zupančič.
3. Kadar se ženski priimek konča na -a, ga lahko tudi sklanjamo: Ivana Kobilca – Ivane Kobilce.
4. Pri ženskih osebah z dvema priimkoma je v rabi tudi podaljševanje drugega priimka z -ova/-eva: Z Marijo Kontelj Novakovo.

Ustrezna raba in sklanjanje okrajšav

Pri  dopisih ob imenu in priimku pogosto zapišemo tudi okrajšave za gospo, gospoda ali gospodično. Je njihova okrajšava predpisana? Sklanjamo tudi te?

Okrajšave besed gospod, gospa in gospodična so standardne in predpisane, zato moramo biti pozorni, da jih uporabimo v ustrezni obliki:

gospod – g.
gospa – ga.
gospodična – gdč.
Še posebej se je treba izogibati neustreznim oblikam okrajšav, kakršne so denimo gosp., gos., ipd.

Vseh okrajšav pa ne sklanjamo! Okrajšavi za gospoda in gospodično se pri sklanjanju ne spreminjata, zato pa sklanjamo okrajšave za gospo (ga. Iva – ge. Ive – ge. Ivi – go. Ivo – pri ge. Ivi – z go. Ivo).

Ali ste vedeli?

Vse do nastanka priimkov, ki so se v 9. stoletju prvič pojavili v Italiji, nas pa dosegli v 13. stoletju, so bila v navadi enodelna imena, kot denimo Valjhun, o katerem v Krstu pri Savici piše tudi naš največji pesnik France Prešeren.

Enodelna imena so se do danes ohranila predvsem v pravljičnem svetu: Sneguljčica, Pepelka, Ostržek, Rdeča kapica

Kratice in okrajšave

Pri delu z besedili velikokrat naletimo na različne napačne oblike krnitev, ki kažejo, da imajo avtorji s pravilno rabo kratic in okrajšav določene težave. Kako jih pravilno zapisovati? Ali jih sklanjati ali ne? Uporabiti vezaj ali ne? Jih pisati z malo ali veliko začetnico? To so le nekatere dileme, s katerimi se srečujejo, zato jih bomo v nadaljevanju skušali razrešiti.

Kratice

Kratica je v SSKJ označena kot ustaljena okrajšava večbesednih imen, navadno iz začetnih črk ali zlogov. Običajno jih pišemo z velikimi črkami, denimo RS, EU, RTVS, STA, LPP, BTC, SNG. V nekaterih primerih pa lahko kratice prehajajo tudi med navadna lastna imena, kot denimo Nasa, Tam, Nama, Peko in jih zato lahko pišemo in sklanjamo po običajnih sklanjatvah.

Ustrezen zapis in sklanjanje kratic

Pri sklanjanju kratic imamo dve možnosti:

1. Za vezajem dodamo končnico z malimi črkami -> v BTC-ju, za SNG-jem.
2. Sklanjamo z ničto končnico -> v BTC, za SNG.

Kadar pa se končnica končuje na nenaglašeni samoglasnik, lahko sklanjamo besedo tudi z običajnimi končnicami in jih zapišemo brez posebnih znamenj (Unesco, Unesca / UNESCO, UNESCA)

Okrajšave

Okrajšave so okrajšano zapisane besede ali besedne zveze, ki jih zaznamuje končno ločilo, pika. Okrajšave so zgolj pisne, saj jim med branjem skušamo podati njihov pravi pomen. Krajšanje besed v prvi vrsti pripomore h gospodarnejši rabi jezika, uporaba okrajšav pa je dobrodošla tudi pri težnji po izogibu zmanjševanje občutka ponavljanja besed, saj slednje pri bralcu hitro vzbudi občutek, da dolgovezimo. Poznamo vrsto ustaljenih okrajšav. Kadar pa uporabljamo neustaljene, jih moramo v besedilu ustrezno pojasniti.

Okrajšave besednih zvez pišemo s presledkom za vsako okrajšano besedo in s piko.

Primer: tako imenovani – t. i., tega leta – t. l., družba z omejeno odgovornostjo – d. o. o., ipd.

Nekatere okrajšave pa pišemo skupaj:

približno -> pribl.
in podobno -> ipd.
in tako naprej -> itn.
in tako dalje -> itd.
oziroma -> oz.
številka -> št.
to je -> tj.
stran -> str.
gospa -> ga.
gospod -> g.
gospodična -> gdč.
število -> štev.

Copyright © 2016 Translat blog – Prevajanje.