Translat odslej d.o.o./We are now Translat, d.o.o. (Translat, ltd.)

Z velikim veseljem vam sporočamo, da smo v Translatu obrnili nov list in spremenili ime in status podjetja, ki se zdaj glasi Translat, prevajanje in storitve, d.o.o. Čeprav gre zgolj za spremembo naziva podjetja, to razumemo kot dokaz uspešne zgodbe, ki jo pišemo skupaj z vami. V zadnjih nekaj letih smo postali člani prevajalskih združenj ELIA in EUATC, pridobili smo nove partnerje v zahodni in vzhodni Evropi, nadgradili storitve ter delovne procese, se preselili v nove prostore in za povrhu oblikovali novo in še močnejšo ekipo prevajalcev. Verjamemo, da se bo vse to odražalo tudi v našem nadaljnjem delu.

Veselimo se že sodelovanja z vami!

_______________________________________________________________________

It is our pleasure to inform you that Translat has turned a new leaf by changing the company legal status from sole proprietorship to a limited liability company, and also its name, which now reads Translat, prevajanje in storitve, d.o.o. Although a mere change in the company name, we perceive it as a proof of success story we have been writing all these years together with you. Over the last few years, we have become a member of the European Language Industry Association (ELIA) and European Union of Association of Translation Companies (EUATC), acquired new partners from West and East Europe, improved our services and working processes, moved to a new office and set up a strong team of highly qualified translators. We believe that all this will continue to reflect in our work, just as it has so far.

We look forward to our future cooperation.

Ste z Googlovim prevajalnikom zadovoljni zato, ker je dober, ali zato, ker je zastonj?

Dobrih 60 let je tega, kar so znanstveniki na univerzi v Georgetownu prvič preizkusili strojno prevajanje. Ker je tedanji Računalnik 701 uspešno prevedel več stavkov iz ruščine v angleščino, so pobudniki ideje hiteli razlagati, da bodo za prevajanje že v nekaj letih v celoti skrbeli le še stroji.

Šest desetletij pozneje se dozdeva, da smo na podobni prelomnici. Google vse bolj izpopolnjuje svoj prevajalnik in odločno tlakuje pot strojnemu prevajanju. Danes smo v njem uporabno vrednost prepoznali že vsi. Pa vendar – si upamo pomisliti, da bodo prevajalniki naše možgane kdaj tudi zares dohiteli?

Google je pred časom objavil, da se k njihovemu prevajalniku po pomoč vsak dan zateče 200 milijonov ljudi. Številka je osupljiva. Ta postane še osupljivejša, ko se začnemo pogovarjati o količini informacij, ki jih vsak dan prevede. Toda bolj kot o statistiki je smiselno razmišljati o kakovosti. Se k prevajalniku zatekamo zato, ker je dober, ali zgolj zato, ker je zastonj? Ali če vprašam drugače: bi bili za storitev Googlovega prevajalnika pripravljeni plačevati?

Vprašanje je zanimivo iz preprostega razloga. Prevajanje je namreč veliko bolj kompleksno od golega prenosa besed v tuj jezik. Gre za prenos pomena. Ljudje smo tako dobri pri prevajanju ravno zato, ker lahko razumemo kontekst sporočila, poznamo slovnična pravila, slogovne lastnosti jezika ipd. Da bi od strojev pričakovali enake zmogljivosti — in verjemite, da se ta hip s tem ukvarja veliko največjih umov na svetu — bi morali biti računalniki programirani tako, da bi zaznavali jezik v najčistejši obliki in pomenu. Iznajti bi morali stroj, ki lahko zaznava vse skrite pomene, lokalne diferenciacije in strokovno terminologijo ter razume, kaj resnično mislimo s tem, kar smo povedali. Če bi bilo prevajanje zgolj menjava besed v enem jeziku z inačicami v drugem, bi bili stroji neverjetno prevajalsko orodje. Žal pa, kot smo videli, jezik ne deluje tako.

Kako smo potemtakem sploh prišli do Googlovega prevajalnika in današnje dobe strojnega prevajanja? Preprosto – naredili smo naslednjo najboljšo stvar. Ustvarili smo stroj, ki lahko prečeše obširno bazo vseh obstoječih prevodov, ki so jih pred tem opravili ljudje. To je tudi skrivnost Googlovega prevajalnika, ki uporablja korpuse, statistično analizo in moč iskalnika, da bi lahko za želeni ukaz ponudil najboljši predlog. Ne glede na hitrost delovanja, ste glavno oviro pristopa bržčas spoznali že sami. Strojno prevajanje pozna veliko omejitev, kar pomeni, da je za učinkovito poslovno komunikacijo neuporabno. In tu smo spet pri vprašanju, ali ste z Googlovim prevajalnikom zadovoljni zato, ker je dober, ali zato, ker je brezplačen. Na vprašanje si lahko najbolje odgovorite sami.

Na slovenskem ali na Slovenskem?

Pridevnike na -ski ali -ški v slovenščini praviloma pišemo z malo začetnico, zato se tega držimo tudi pri navajanju jezikov, kot denimo slovenski jezik.

Obstajajo pa tudi tri izjeme, ko je treba besedam s končnicami na -ski, -ški pripisati veliko začetnico. Poglejmo jih:

a) Kadar stojijo na prvem mestu v povedi: Slovenski jezik je moj materni jezik.

b) Kadar stojijo na prvem mestu v večbesednih lastnih imenih: Slovenska Bistrica, Slovenska knjiga (ime založništva), Slovenska beseda (naslov knjige) …

c) Kadar gre za enobesedna lastna imena: na Slovenskem – pomen: v Sloveniji.

Pomnimo: Pridevnike, tvorjene iz zemljepisnih imen, ki se končajo na -ski in -ški, pišemo z malo začetnico.

Osvojeno znanje preverimo skozi zgled:

Poletje smo preživeli v Piranu. Dneve smo krajšali na plaži v Piranskem zalivu, ob večerih pa se sproščali v prijetnih piranskih lokalih.

1. Piran je zemljepisno ime, zato besedo pišemo z veliko.

2. Piranski zaliv – pridevnik »piranski« stoji na prvem mestu v večbesednem lastnem imenu, zato Piranski zaliv pišemo z veliko (ime zaliva).

3. Piranski lokal – pridevnik na -ski, tvorjen iz zemljepisnega imena, zato ga pišemo z malo.

Ste se tudi sami znašli v jezikovni zagati? Povprašajte nas za nasvet!

Sklanjanje imen in priimkov

Pri pisanju dopisov se lahko kaj hitro srečamo z zagatami, ki zadevajo naslavljanje oseb. A pravila, ki jih določa Slovenski pravopis, niso tako zahtevna, da si jih ne bi mogli zapomniti.

Slovenski pravopis veli

1. Pri moških imenih sklanjamo ime in priimek: Ivan Cankar − Ivana Cankarja.
2. Žensko ime sklanjamo, priimka pa načeloma ne: Milena Zupančič − Milene Zupančič.
3. Kadar se ženski priimek konča na -a, ga lahko tudi sklanjamo: Ivana Kobilca – Ivane Kobilce.
4. Pri ženskih osebah z dvema priimkoma je v rabi tudi podaljševanje drugega priimka z -ova/-eva: Z Marijo Kontelj Novakovo.

Ustrezna raba in sklanjanje okrajšav

Pri  dopisih ob imenu in priimku pogosto zapišemo tudi okrajšave za gospo, gospoda ali gospodično. Je njihova okrajšava predpisana? Sklanjamo tudi te?

Okrajšave besed gospod, gospa in gospodična so standardne in predpisane, zato moramo biti pozorni, da jih uporabimo v ustrezni obliki:

gospod – g.
gospa – ga.
gospodična – gdč.
Še posebej se je treba izogibati neustreznim oblikam okrajšav, kakršne so denimo gosp., gos., ipd.

Vseh okrajšav pa ne sklanjamo! Okrajšavi za gospoda in gospodično se pri sklanjanju ne spreminjata, zato pa sklanjamo okrajšave za gospo (ga. Iva – ge. Ive – ge. Ivi – go. Ivo – pri ge. Ivi – z go. Ivo).

Ali ste vedeli?

Vse do nastanka priimkov, ki so se v 9. stoletju prvič pojavili v Italiji, nas pa dosegli v 13. stoletju, so bila v navadi enodelna imena, kot denimo Valjhun, o katerem v Krstu pri Savici piše tudi naš največji pesnik France Prešeren.

Enodelna imena so se do danes ohranila predvsem v pravljičnem svetu: Sneguljčica, Pepelka, Ostržek, Rdeča kapica

Kratice in okrajšave

Pri delu z besedili velikokrat naletimo na različne napačne oblike krnitev, ki kažejo, da imajo avtorji s pravilno rabo kratic in okrajšav določene težave. Kako jih pravilno zapisovati? Ali jih sklanjati ali ne? Uporabiti vezaj ali ne? Jih pisati z malo ali veliko začetnico? To so le nekatere dileme, s katerimi se srečujejo, zato jih bomo v nadaljevanju skušali razrešiti.

Kratice

Kratica je v SSKJ označena kot ustaljena okrajšava večbesednih imen, navadno iz začetnih črk ali zlogov. Običajno jih pišemo z velikimi črkami, denimo RS, EU, RTVS, STA, LPP, BTC, SNG. V nekaterih primerih pa lahko kratice prehajajo tudi med navadna lastna imena, kot denimo Nasa, Tam, Nama, Peko in jih zato lahko pišemo in sklanjamo po običajnih sklanjatvah.

Ustrezen zapis in sklanjanje kratic

Pri sklanjanju kratic imamo dve možnosti:

1. Za vezajem dodamo končnico z malimi črkami -> v BTC-ju, za SNG-jem.
2. Sklanjamo z ničto končnico -> v BTC, za SNG.

Kadar pa se končnica končuje na nenaglašeni samoglasnik, lahko sklanjamo besedo tudi z običajnimi končnicami in jih zapišemo brez posebnih znamenj (Unesco, Unesca / UNESCO, UNESCA)

Okrajšave

Okrajšave so okrajšano zapisane besede ali besedne zveze, ki jih zaznamuje končno ločilo, pika. Okrajšave so zgolj pisne, saj jim med branjem skušamo podati njihov pravi pomen. Krajšanje besed v prvi vrsti pripomore h gospodarnejši rabi jezika, uporaba okrajšav pa je dobrodošla tudi pri težnji po izogibu zmanjševanje občutka ponavljanja besed, saj slednje pri bralcu hitro vzbudi občutek, da dolgovezimo. Poznamo vrsto ustaljenih okrajšav. Kadar pa uporabljamo neustaljene, jih moramo v besedilu ustrezno pojasniti.

Okrajšave besednih zvez pišemo s presledkom za vsako okrajšano besedo in s piko.

Primer: tako imenovani – t. i., tega leta – t. l., družba z omejeno odgovornostjo – d. o. o., ipd.

Nekatere okrajšave pa pišemo skupaj:

približno -> pribl.
in podobno -> ipd.
in tako naprej -> itn.
in tako dalje -> itd.
oziroma -> oz.
številka -> št.
to je -> tj.
stran -> str.
gospa -> ga.
gospod -> g.
gospodična -> gdč.
število -> štev.

Spoznajte novo sodelavko Tino Čurin


V Translatu smo ekipo notranjih sodelavcev okrepili z novo prevajalko Tino Čurin, ki bo s svojimi bogatimi izkušnjami pomagala krotiti zahtevnejše prevajalske projekte v angleškem in nemškem jeziku.

Točnost, natančnost in vestnost pri delu so tiste vrline, ki smo jih pri njej prepoznali kot ključne za uspešno opravljanje prevajalskega poklica in verjamemo, da jih boste skozi njeno delo že kmalu spoznali tudi sami. Tini želimo čim več uspeha pri delu in upamo, da se bo v Translatu dobro počutila.

Kako voščiti vesele praznike?

Novoletna voščila nosijo posebno zgodbo. Z besedami, ki jih položimo na papir, se lahko dotaknemo src najbližjih, osrečimo znance in prijatelje, poslovnim partnerjem ali naročnikom pa izrazimo spoštovanje. Voščila veliko povedo o nas, zato ni povsem nepomembno, kako jih pripravimo. Še preden pa pristavimo čaj, privijemo božično glasbo, zavihamo rokave najljubšega prazničnega puloverja ter poprimemo za svinčnik, poglejmo, kako se je zgodba s prazničnimi voščili sploh začela.

Voščila skozi zgodovino

Običaj pošiljanja voščil je tesno povezan z nastankom zgodnjih civilizacij. Lepe želje ob novem letu so si izmenjevali že stari Kitajci pa tudi Egipčani, ki so svoje pozdrave prenašali na posebni obliki papirja, papirusu.

Skozi zgodovino so voščilnice dolgo veljale za precej drago, ročno izdelano darilo, ki so si ga ljudje poklanjali ob različnih priložnostih. Njihovo popularnost in dostopnost pa sta sredi 19. stoletja spodbudila tisk in pojav poštnih znamk. Nastajati so začela prva podjetja in z masovnim ustvarjanjem čestitk postavila temelje danes izredno donosne industrije.

Tudi Slovenci imamo svojo zgodovino voščil. Prva je ob koncu 18. stoletja v Lublanskih novicah začel objavljati že Valentin Vodnik, do danes pa je izšlo kar nekaj knjižnih zbirk različnih avtorjev, denimo Svetlane Makarovič.

Kako pripraviti praznično voščilo?

Voščila danes poklanjamo ob različnih priložnostih. Pri njihovi izbiri in pripravi pa moramo biti previdni, saj lahko z voščilom tudi koga užalimo. Tako je priporočljivo, da poslovna voščila ne vsebujejo neokusnosti, smisel za humor pa raje prihranimo za prijatelje, ki ga bodo bolje sprejeli. Z voščilom želimo na prejemniku pustiti dober vtis, zato se izogibajmo suhoparnosti. Vanj raje zapišimo nekaj iskrenega, prejemnika tudi osebno naslovimo ter se na koncu lastnoročno podpišimo.

Če želimo vse dobro zaželeti tudi znancem in poslovnim partnerjem v tujini, jih lahko presenetimo s čestitko v njihovem maternem jeziku ter v ta namen pripravimo tudi voščilo v angleškem, nemškem, francoskem ali katerem drugem jeziku.

Čas za pravopis: vesel Božič ali božič?

Še preden pa nas praznični duh povsem posrka v svet letečih jelenov in okrašenih drevesc, ne pozabimo na slovenski pravopis. Ta veli, da v slovenskem jeziku praznike pišemo z malo začetnico, z izjemo tistih, katerih ime je izpeljano iz osebnega imena ali priimka, kot denimo Prešernov dan. V letošnjem letu zatorej vsem ljubim zaželite vesel božič ali srečno novo leto in se izogibajte veselemu Božiču in srečnemu Novemu letu.

Četudi praznike povečini pišemo z malo začetnico, krivice ne delajmo prazničnim prijateljem. Miklavž, Božiček in dedek Mraz veljajo za lastna imena in jih zato pišemo z veliko začetnico.

Želimo vam obilo ustvarjalnih užitkov :).

In ne pozabite …

Tudi letos vam v decembru nudimo BREZPLAČEN PREVOD novoletnih čestitk iz slovenščine v angleščino v obsegu največ 1/2 avtorske strani. Zagotovite si ga lahko z odgovorom na ta mail.

Tudi letos brezplačen prevod novoletnih čestitk

Translat decembra že tradicionalno poslovnim strankam ponuja BREZPLAČEN PREVOD novoletnih čestitk iz slovenščine v angleščino v obsegu največ 1/2 avtorske strani ter 30-odstotni popust na prevode novoletnih čestitk v druge jezike. Ponudba velja do konca leta 2015. Pohitite in si zagotovite brezplačen prevod prazničnih voščil!

www.translat.si

Free Winter Holiday greeting card translations

In December, Translat offers FREE TRANSLATIONS of season’s greeting cards from English into Slovene and/or vice versa (max. 125 source words) and a 30% discount on card translations in other language pairs. The offer stands by the end of 2015 and is valid for corporate clients only. Get your free card translation today!

www.translat.si

Pridružila se nam je še druga Špela

Potrebe po dodatnih kadrovskih močeh so v prevajalsko podjetje Translat pripeljale še eno Špelo. Nova sodelavka Špela Vozel, magistra prevajanja in tolmačenja iz angleškega jezika, je prevajalske izkušnje doslej nabirala kot samostojna prevajalka, kjer je med drugim sodelovala tudi z Javnim zavodom RTV Slovenija, v Translatu pa bo prevzela vodenje prevajalskih projektov krajših izvedbenih rokov.

Tudi Špeli Vozel želimo veliko uspeha pri delu in upamo, da se bo pri nas dobro počutila!

Ekipa podjetja Translat

Iščemo vodjo prevajalskih projektov

Te odlikuje komunikativnost, prijaznost in natančnost pri delu? Se lahko pohvališ, da je upoštevanje rokov tvoja največja vrlina? Se odlično znajdeš v poslovnem okolju in si odgovorna oseba, ki rada sprejema izzive? Tekoče govoriš tuje jezike in te zanima delo v zagnanem timu? Si želiš sodelovati pri vsakodnevni koordinaciji prevajalskih projektov?

V prevajalskem podjetju Translat iščemo absolventa magistrskega ali dodiplomskega študija prevajalstva (jezik: angleščina in nemščina) ali nekoga, ki lahko svoje navdušenje in spretno izražanje v teh dveh jezikih izkaže z drugimi potrdili, in sicer za projektno vodenje in pregledovanje prevodov.

Če bi se nam rad/-a pridružil/-a, te vabimo, da nam svojo prijavo z življenjepisom pošlješ na e-naslov zaposlitev@translat.si. Pričakujemo jo do 9. 11. 2015.

Copyright © 2016 Translat blog – Prevajanje.