Prevajanje Sodni tolmači

Prevajalski termini za začetnike

Da se boste pri naročilu prevoda lahko predstavili kot dobri poznavalci in vas nobeno vprašanje ne bo ujelo nepripravljenih, smo pripravili razlago ključnih prevajalskih terminov.

1. Izvirni in ciljni jezik/jezikovni par

Izvirni jezik in ciljni jezik sta nepogrešljiva izraza v prevajalskem poklicu. Ob naročilu prevoda vas bo projektni vodja gotovo vprašal, v katerem jeziku je vaš dokument in v kateri jezik ga želite prevesti. Izvirni jezik je torej tisti, v katerem je vaše besedilo napisano, ciljni pa je jezik, v katerega želite vaše besedilo prevesti. Skupku slednjega pravimo jezikovni par, ki ga včasih pogovorno imenujemo tudi »jezikovna kombinacija«.

2. Prevod

Prevod pomeni prenos poljudnega, znanstvenega ali literarnega besedila iz enega jezika v drugega. To delo opravi ustrezno usposobljen prevajalec. Namen prevoda je prenos sporočilnosti v ciljni jezik ob upoštevanju vseh oblikovnih, slogovnih in pomenskih lastnosti izvirnika.

3. Avtorska stran

Avtorska stran je enota, s katero obračunamo ceno pripravljenega prevoda. Avtorska stran praviloma šteje 250 besed ali 1500 znakov brez presledkov, in sicer v ciljnem jeziku. Če se sprašujete, zakaj ravno v ciljnem, je odgovor povsem preprost. Pri prevajanju v tuj jezik lahko hitro pride do odstopanj v obsegu besedila. Prevajalci in prevajalska podjetja znajo ta odstopanja predvideti vnaprej, zato vas s tem opozorijo, da utegne biti končna cena prevoda višja. Če imate besedila več, lahko poprosite za popust na obseg.

4. Prevajalec

Prevajalec je jezikoslovec, ki se je specializiral za prevajanje v enem ali več jezikovnih parov ter zaključil ustrezen študij. Včasih so prevajalci ljudje, ki niso zaključili študija v stroki, vendar so se prevajanja priučili s praktičnim delom in izkušnjami, imajo pa tudi zelo izpiljen posluh za jezik. Prevajalci se najpogosteje odločijo za prevajanje iz jezika, ki so ga usvojili v času izobraževanja, v svoj materni jezik, torej jezik, s katerim so odraščali. Takšnim prevajalcem pravilno pravimo rojeni govorci, v zadnjem času pa se vse pogosteje uveljavlja tudi termin »naravni govorci«, ki sicer ni povsem ustrezen in je dobesedno povzet po angleškem izrazu »native speakers«.

5. Lokalizacija

Lokalizacija je kulturološka in jezikovna prilagoditev besedila nekemu okolju z določenim namenom.

Vsi vemo, da se v večjem delu Latinske Amerike sporazumevajo v španskem jeziku, ki  ni povsem enak španščini, ki jo govorijo Evropejci. Od slednje se namreč razlikuje v slogu in terminologiji. Da bi denimo vsebino besedila, ki izvira iz Španije, čim bolj približali ciljnim bralcem v Latinski Ameriki, moramo besedilo lokalizirati.

6. Lektoriranje

Lektoriranje velja za strokovno veščino, ki obsega pregledovanje in po potrebi popravljanje in prilagajanje besedila. Priprava prevoda ne zagotavlja nujno tudi slogovne in slovnične ustreznosti besedila. Po načelu več glav več ve je tako priporočljivo besedilo pred uporabo lektorsko pregledati. Prevajalska podjetja po navadi v storitev prevoda vključijo tudi pregled in lekturo, saj imajo na voljo ustrezno usposobljene jezikoslovne ekipe, ki delajo skupaj in rešujejo jezikovne zagate pri projektih. To je nekaj, kar posamezni prevajalci težko ponudijo, zato se je pri naročilu priporočljivo o tem pozanimati.

7. Sodno overjeni prevodi

Sodno overjeni prevod je uradni dokument, ki ga je mogoče uporabljati na uradih doma in po svetu. Ta je vselej žigosan, z izvirnikom oziroma overjeno ali navadno kopijo pa je povezan z vrvico. Takemu dokumenti priložimo tudi podpisano izjavo tolmača, s katero ta potrjuje in jamči za istovetnost izvirnika s prevodom. Sodno overjeni prevod lahko pripravi le prevajalec, ki je zaprisežen pri Ministrstvu za pravosodje. Pravimo mu sodni tolmač.

8. Sodni tolmač

Sodni tolmač imenujemo uradnega prevajalca ali tolmača, ki deluje v pravnih postopkih. Tak prevajalec mora poznati pravno terminologijo, opraviti ustrezne tečaje in izpite ter zapriseči na Ministrstvu za pravosodje. Tako kot sodni izvedenci tudi sodni tolmači posredujejo strokovno znanje o nečem, s čimer sodišča in uradi praviloma ne razpolagajo – to je znanje tujega jezika. Sodni tolmač je za svoje prevode pravno odgovoren.

9. Prevajalska orodja

Prevajalska orodja so računalniški programi, ki omogočajo hitrejše in učinkovitejše delo, saj si »zapomnijo« vsako besedo in vsak stavek, ki ga prevajalec prevede, opozarjajo pa tudi na nedoslednosti in omogočajo izdelavo posebnih terminoloških zbirk. Programov, kot sta Trados in MemoQ, ne gre enačiti s strojnimi prevajalniki, kot je na primer Google Translate, saj prevajalska orodja ne prevajajo strojno, temveč z njihovo pomočjo prevajajo prevajalci.

Strojni prevajalniki hranijo zbirko že opravljenih prevodov. Ko se v besedilu pojavi del, ki je bil že preveden (npr. meddržavne pogodbe ali sporazumi), vam tak prevajalnik ponudi vnaprej prevedeno besedilo. Priprava prevoda s tem ni samo cenejša, marveč tudi hitrejša. Ker pa strojni prevajalnik ne opravlja tudi drugih funkcij, ki jih ponujajo prevajalska orodja, in ker nima jezikovnega znanja, ki ga premore prevajalec, nemalokrat ponudi prevod, katerega kakovost je lahko zelo vprašljiva, posebno takrat, ko nima na voljo celega niza vnaprej prevedenih stavkov in zato stavke tvori kar sam.

10. Namizno založništvo (DTP)

Pogosto se zgodi, da želimo v prevajanje poslati dokumente, kot so denimo predstavitvene brošure ali katalogi, ki so bili ustvarjeni z uporabo posebnih programskih orodij za oblikovanje, kakršen je recimo InDesign, in jih zato ni mogoče urejati z običajnimi urejevalniki besedil.

Ker ste oblikovni plati vašega dokumenta namenili veliko časa, si gotovo želite prevedeno besedilo prejeti v izvirnem formatu ter s tem prihraniti nekaj časa. Ob naročilu prevoda tako povprašajte prevajalca ali prevajalsko podjetje, ali ponuja tudi možnost namiznega založništva ter s tem pripravo dokumenta za tisk.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja


*